Na polju sediva, glasba igra, plameni lesketajo se vse do neba. Primeš me za roko,  mi tiho zapoješ v uho,  v stegno me uščipneš z mislijo na slovo. Perujska piščal te vabi tja, kjer točka preloma je za oba. Čriček je utihnil, izgubil je glas, razhajava se zopet, a ne na ves glas. Agonija večera…