Poveš mi, pokažeš mi, namigneš mi,
zvabiš mi solze, jokam se,
.. in v enem popoldnevu se mi svet zopet podre.
Praviš mi, Saj nič takega ne počnem,
Nič takega, ki bi bilo za naju slabo…
ker namreč delam za najino višje skupno dobro.
Dol mi padlo zdaj je spet vse,
za ponedeljek, prihodnji teden, tudi jaz sem zmenil se.
Saj nič takega ne bom počel, samo srce si verjetno ponovno bom ogrel.
In tako se bo nadaljevalo,
verjetno vse dokler se obema ne bo zmešalo.
Enega zamenjaš z drugim,
Drugega s tretjim,
Kot pri plesu, ki ga ni,
Vse dokler prižgane nočne blede so luči.
Otroka spita,
Me sprašujete,
Kje je mami, kam je šla,
Ah fanta…kar mirno spita, saj se samo zabavati je šla.
Ne grem se Ping Ponga si rekla mi, in naslednje popoldne mi rezano zabila si.
In tako se vse skupaj bo nadaljevalo, dokler od naju nič ne bo ostalo.
Sebastijan Turk združuje raziskovanja in izobraževanja na področjih osebne moči, zavedanja, tehnik sproščanja, doseganja ciljev in kreativnosti. Vodi ga poslanstvo razširjanja zavedanja, da nismo zgolj žrtve okoliščin, ampak lahko, ko spoznamo in začnemo uporabljati svojo notranjo moč, aktivno preoblikujemo svoje življenje. Ko ozavestimo, kako deluje avtomatizem naših misli in ko prepoznamo ovire, ob katerih se vedno znova spotikamo, postane sprejemanje novih poti bolj naravno in enostavno. In ko začetno navdušenje popusti ter se pojavi skušnjava, da bi se vrnili k starim vzorcem, imamo na voljo učinkovite tehnike, ki nam pomagajo ostati na pravi poti.