Otroka cvetja

Otroka cvetja

Na polju sediva,

glasba igra,

plameni lesketajo se vse do neba.

Primeš me za roko,

 mi tiho zapoješ v uho,

 v stegno me uščipneš z mislijo na slovo.

Perujska piščal te vabi tja,

kjer točka preloma je za oba.

Čriček je utihnil, izgubil je glas, razhajava se zopet, a ne na ves glas.

Agonija večera počasi bledi, jutro prihaja in dim razkadi.

, , ,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja