Duhovna rast ne pomeni, da se naše življenje nenadoma spremeni v popolno zgodbo brez težav. Nasprotno – izzivi ostanejo. Toda nekaj se spremeni na globlji ravni: prenehamo jih nezavedno spreminjati v nesrečo.

Večina ljudi svojo identiteto gradi na zgodbi: na svoji preteklosti, dosežkih, napakah, trpljenju. Ta mentalna slika sebe, ki jo ves čas dopolnjujemo in ščitimo, nas ujame v iluzijo, da smo zgolj seštevek preteklosti in da bomo srečni šele, ko nekaj dosežemo v prihodnosti. Tako živimo ujeti med spomini in pričakovanji, med nostalgijo in skrbmi, med strahom in upanjem.

A prava moč se skriva v tem, da stopimo iz te zgodbe – in vstopimo v sedanji trenutek.

Vsak trenutek je popoln, če ga vidimo s srcem

Vsak izmed nas nosi s sabo “življenjsko situacijo” – niz okoliščin, ki se zdijo kot breme. Morda je to izziv v odnosih, težave v službi, zdravstvene skrbi ali negotovost glede prihodnosti. In vendar prava teža ne izvira iz samih okoliščin, temveč iz našega odnosa do njih.

Zavestno živeti pomeni opaziti, da nezadovoljstvo, jeza ali strah niso neposredno posledica dogodkov, ampak naših misli o teh dogodkih. Ko čakamo v vrsti in nas popade nestrpnost – ni vrsta tista, ki povzroča trpljenje, temveč naša notranja pripoved, da bi moralo biti drugače.

Tu se začne naša svoboda.

Ko umirimo um, ko prenehamo dodajati zgodbo k vsakemu trenutku, odkrijemo nekaj izjemnega: življenje v svoji najbolj čisti, tihi, živi obliki. Dih, občutek telesa, tišina med mislimi – vse to je dostopno tukaj in zdaj.

Mali treningi za velike spremembe

Prebujenje ni nekaj oddaljenega ali rezerviranega za redke posameznike. Vsak lahko začne vaditi. Vsaka čakalna vrsta, vsak zamujen vlak, vsak neprijeten telefonski pogovor je priložnost.

Namesto da se izgubimo v nezavednem nestrinjanju z resničnostjo, lahko naredimo preprost preklop: Kako bi ta trenutek doživljal, če ne bi o njem ničesar mislil? Če ga ne bi sodil? Če bi ga preprosto bil?

Začutiti dih, občutiti energijo v telesu, slišati zvoke okoli sebe – brez oznak, brez zgodb.

S takšno prakso rastemo v notranji moči, ki nam omogoča, da ob večjih življenjskih izzivih ne pademo v brezno obupa, temveč vstopimo v globoko prisotnost.

Veliki izzivi kot vrata do resnice

Ko življenje zamaje temelje, ki smo jih gradili – ko izgubimo službo, zdravje, ljubljeno osebo – takrat nastopi pravi preizkus. Lahko pademo v trpljenje, v občutek krivice, obupa. Ali pa se odločimo: Ne bom dodajal zgodbe. Bom prisoten. Tukaj. Zdaj.

Veliki izzivi zahtevajo več prisotnosti. Toda vsak “mali trening” nas pripravlja nanje.

Ko nas življenje »prisili« v stanje, kjer prihodnost izgubi smisel (na primer ob neozdravljivi bolezni), imamo dve poti: lahko tonemo v strah in obup ali pa doživimo eno najglobljih preobrazb – prebujenje v čisti trenutek.

Takrat spoznamo, da resnično življenje ni v načrtih, dosežkih in ciljih, temveč v tem, da smo živi zdaj. Ne včeraj, ne jutri. Samo zdaj.

Zakaj čakamo na popoln trenutek, ko pa je vsak trenutek popoln?

Včasih čakamo vse življenje, da se bomo »začeli resnično veseliti«, »končno živeti«. Čakamo, da se stvari uredijo, da bodo popolne. In potem, na koncu poti, spoznamo, da je življenje minilo v čakanju.

Prebujenje pomeni, da nehate čakati.

Ne čakajte, da boste našli popolno službo, popolno ljubezen, popolno zdravje. Najdite popolnost v tem trenutku, tukaj, s tem kar je. Ne zato, ker je vse “popolno” po merilih uma, ampak ker vi tega ne obremenjujete z nepotrebnim odporom.

Notranja moč prihaja iz prisotnosti

Ko se naučimo biti prisotni tudi v težkih trenutkih, ne pomeni, da postanemo brezbrižni ali pasivni. Nasprotno – ukrepamo z večjo jasnostjo, modrostjo in notranjim mirom. Ne iz strahu, ampak iz ljubezni do življenja samega.

Tako ne iščemo več sreče v prihodnosti, ampak jo odkrivamo kot stanje bivanja v vsakem trenutku. Ne potrebujemo več potrditve od zunaj. Ne potrebujemo več priznanj, uspehov, »všečkov« na družbenih omrežjih.

Smo – in to zadostuje.

Vsak izziv je priložnost za prebujenje

Življenje nas nenehno vabi k prebujenju. Vsaka preizkušnja je skriti blagoslov, ki nas vabi, da presežemo staro identiteto, ki temelji na zgodbi »jaz in moje življenje«. Da vstopimo v zavestno prisotnost, kjer ni ne preteklosti ne prihodnosti – samo življenje samo.

Ko vas naslednjič preizkuša življenje – bodisi s čakalno vrsto, izgubo ali velikim pretresom – se spomnite: ta trenutek ni ovira. Je vrata. In vi imate moč, da jih odprete.

Prava moč ni v tem, da nadziramo življenje. Prava moč je v tem, da v vsakem trenutku izberemo prisotnost namesto odpora, zaupanje namesto strahu, mir namesto nemira.

Vsak dih je nova priložnost.

Vse kar potrebujete, že imate.

Tukaj. Zdaj.